Intervju v prilogi Delo in Dom

Po objavi lepega prispevka, v katerem smo v oddaji Ambienti predstavili prenovo vrta v idrije, smo me poklicali iz priloge Delo in Dom, če bi bila pripravljena dati intervju za njihove bralce. Ker sem že kot študentka to revijo vedno rada vzela v roke (in tako je tudi danes) sem bila prav vesela. Za vse, ki ste revijo zamudili, spodaj pripenjam celoten intervju:

 

Dobra priprava je polovica izvedbe

Ureditve okolice hiše se praviloma lotimo enkrat, morda dvakrat v življenju, hkrati pa je to pomemben element, ki vpliva na vsakodnevno kakovost bivanja. Zato je toliko bolj pomembno, da se načrtovanja lotimo celostno in enako skrbno kot pri notranjih prostorih. Vodilo pri urejanju zunanjih površin naj bo, da se tam počutimo prijetno, da ne zahtevajo veliko vzdrževanja in so uporabne čim daljši čas v letu. O tem, kako se lotiti načrtovanja okolice hiše, zakaj je tako pomemben dober načrt in katere so najpogostejše napake, smo se pogovarjali s krajinsko arhitektko Saro Peternel.

Idealno bi bilo, če bi se urejanje okolice hiše končalo hkrati z gradnjo hiše, a večina investitorjev se odloči, da bodo celoto uredili v daljših časovnih presledkih. Kako se lotiti tako obsežnega projekta in kaj je ključno?

Taki primeri so redki, največkrat se začne z arhitekturo in nato nadaljuje z okolico. Je pa vse več strank, ki se hkrati ob projektiranju hiše odločijo še za projekt okolice. Takrat sodelujem z arhitektom in stranko. To se mi zdi ključno, da se ob projektiranju hiše misli tudi na to, kako bo urejena okolica, predvsem če je teren zelo strm ali kako drugače težko dostopen, zahteven. Bistveno je, da imamo že v začetku jasno vizijo končne ureditve, nič hudega, če potem dela potekajo postopoma. Pri izvedbi se največkrat postavijo objekti in morebitni oporni zidovi, ki bodo ravnali teren. To je zelo pomembno, saj se lahko zgodi, da ko je hiša postavljena, niso več mogoči dostopi in je nadaljnje urejanje terena oteženo ali celo nemogoče.

Pogosto vidimo novogradnje, katerih okolica še leta po vselitvi ostane neurejena ali vsaj nedokončana. Zakaj je po vaših izkušnjah tako – je razlog pomanjkanje denarja ali prej neizdelan načrt?

Najbolj pogost razlog je zares pomanjkanje denarja. Sploh pri Slovencih bi rekla, da je hiša, tudi okolica – naš novi dom, življenjski projekt in v prvi fazi ljudje finance namenijo hiši. Druga stvar je pomanjkanje časa. Tudi če so finance razpoložljive in načrt izdelan, je ekip in različnih mojstrov, ki bodo delali na vrtu, veliko in usklajevanjem enega in drugega izvajalca zahteva tudi veliko časa in živcev. Ko je hiša pod streho, si ljudje radi malo oddahnejo in se psihično spočijejo, preden se lotijo novega izziva – ureditve okolice. Nato pa je seveda še to, kar ste omenili – neizdelan načrt. Večkrat se lastniki lotijo urejanja okolice sami, vendar pogosto nanese tako, da se ob mnogih dejavnikih, ki jih je treba upoštevati, preprosto ne znajdejo več in se odločijo za pomoč. Takih klicev in zgodb je res veliko. Mnogokrat pa vedo, kaj si želijo, ne pa, kako bodo do tega prišli. Vidijo čudovite slike vrtov in kotičkov na internetu, ni pa tako preprosto, da se kot kolaž en motiv preslika v en kot vrta, drugi v drugega.

Kaj je pomembno pri načrtovanju okolice hiše, da bo gibanje po prostoru logično in prijetno?

Sprva je pomembna analiza prostora in okvirna razporeditev posameznih programov, ki se bodo dogajali v vrtu. Pri analizi prostora ovrednotimo posamezne dele okolice glede na to, kako primerni so za posamezne programe. Upoštevamo smeri neba in vplive okolice (kje je bližina ceste, kako moteča je sosedova drvarnica, kje se odpirajo lepi pogledi, kje so pogledi, ki bi jih raje zakrili …). Na podlagi analize nato razporedimo programe v prostor. Del okolice, ki bo namenjen infrastrukturi, servisnim prostorom, nadstrešku, dovozu, del okolice, ki bo imel okrasno in bivalno funkcijo, gospodarski del …
Pomembno je predvideti, kako se bodo ti programi med seboj povezovali. Sama se s strankami pogovarjam o vseh mogočih scenarijih uporabe njihovega vrta (ob prihodu na dvorišče – kako bodo parkirali in nato vzvratno zapeljali na cesto, kako bo obrnjen nadstrešek, po kateri strani hiše se bo šlo na teraso, v primeru dežja – kako blizu hiše bo nadstrešek, kako daleč so pripravljeni iti do smeti, bodo organske odpadke kompostirali, jim bo res prijetno, če bo vroča kad tako blizu bivalne terase ali bi jo morda raje umestili v drug del vrta, kjer je predvidena savna na prostem …). Na podlagi razporeditve, ki že določi lokacijo posameznih programov, se nato izdela načrt. Zasnove se oblikovno lahko razlikujejo med seboj, vendar če sta analiza in razporeditev ustrezno pripravljeni, bosta gibanje in bivanje v tem vrtu prijetna ne glede na izbrano varianto.

Kdaj je najbolj primeren čas za načrtovanje ureditve in nato za izvedbo ter v kakšnem času je zunanja ureditev lahko končana, če ni finančnih omejitev?

Najbolj primeren čas za načrtovanje je konec jeseni oziroma pozimi. Takrat imamo dovolj časa, da se v miru pripravimo, razmislimo, kaj si želimo, in izrišemo načrt. Izvajalce rezerviramo po novem letu, da se spomladi že takoj lahko začne izvedba. Pomlad je ugoden čas tako za gradbena dela kot saditev. Za gradbena dela ne sme biti premrzlo, tako da z izvedbo ne kaže prehitevati. Prav tako s saditvijo in rastlinami. Včasih so ljudje zelo neučakani, marca ob prvem soncu že sadijo in nato jočejo, ko pozeba pobere nove ljubljene rastline. Načeloma je dober čas za izvedbo takrat, ko ponoči temperatura ni več pod ničlo. To govorim za gradbena dela, za rastline bi rekla nekje od aprila naprej. V najhujši poletni vročini s sajenjem počakamo, izjema so vrtovi z namakalnim sistemom, vendar morajo tudi takrat stranke upoštevati navodila izvajalca, da rastline ne doživljajo prevelikega šoka. Najboljši čas za rastline je v resnici jesen, saj se pozimi dobro ukoreninijo in lahko nato spomladi vso svojo energijo usmerijo v vegetativni del. Časovni načrt izvedbe je precej odvisen od vremena. Ne samo dež, ampak tudi razmočena tla so ovira, tako da je nemogoče natančno predvideti, v kolikšnem času bo okolica dokončana. Ko se pri izvajalcih izvedba zamakne enemu, se zamakne vsem strankam in tako nastajajo zamude. Druga stvar je obsežnost posega in koliko izvajalcev bo delalo na vrtu – če gre le za prevetritev in saditev, je lahko končano v dnevu ali dveh, če je posegov več (in zahtevajo svoj čas – da se recimo betonski zidovi osušijo itd.), potem je proces bolj dolgotrajen. Kljub vsemu, če je vreme naklonjeno, se da vrt izvesti (od sanacije starega do izvedbe novega) v mesecu, dveh. Včasih pa traja tudi več mesecev, da se zamenjajo vse ekipe in je na koncu vrt kot iz revije.

Kakšne so prednosti celovite ureditve okolice in na kaj je treba biti pozoren, če se je lotevamo v več etapah? Poznejši izkopi in nenačrtovana dela verjetno investicijo še dodatno podražijo, prav tako podaljšajo čas izvedbe?

Najbolje je, da se okolica načrtuje skupaj s hišo. Če te možnosti ni, pa naj se vsaj načrtuje celovito, da vemo, kakšna bo vizija končne ureditve. Če izvedba poteka po korakih in po načrtu, potem naj ne bi bilo nenačrtovanih del. To se zgodi, če se problemi rešujejo stihijsko.

Pri načrtovanju okolice za novogradnjo imamo tako rekoč proste roke, medtem ko so pri prenovi okolice starejše hiše možnosti bolj omejene. Kako se torej lotiti v tem primeru in na kaj moramo paziti pri prenovi?

Včasih so prenove še bolj čarobne, saj stari vrtovi vključujejo velika stara drevesa ali grme, ki jih čistina novogradenj navadno nima. Analiza prostora in razporeditev sta pri obeh enaka. Pri starejših vrtovih bodo ta stara markantna drevesa zagotovo ena od kvalitet, okoli katere nastaja nova zasnova. Pri izvedbi je na ta drevesa treba paziti, da se ne poškodujejo ali celo umrejo. Drugi dejavnik je dostop, ki je pri mnogih obstoječih hišah zelo omejen. Tu je treba premišljeno razporediti prihod različnih izvajalcev, da ne delajo drug drugemu škode ali si ne onemogočajo dela zaradi prej izvedenih del. Treba je vedeti, kje pod zemljo je infrastruktura, česar marsikateri lastnik ne ve. Prebita cev za vodo je še najmanjši problem, ta se hitro zamenja. Sama imam za zdaj dobre izkušnje s preurejanjem starih vrtov, kljub temu da je izvedba pri novogradnjah načeloma preprostejša.

Kakšna je okvirna cena ureditve okolice hiše na kvadratni meter?

To je nemogoče reči. Nekateri ljudje si želijo zgolj izčiščene tratne ploskve, drugi imajo radi veliko rastlin in si zamislijo večje primerke, zato zgolj rastlinski material stane od nekaj tisoč do nekaj deset tisoč evrov. Nato je odvisno od izbire materiala – bo dvorišče asfaltirano, bo tlakovano, morda lito z betonom? Kakšen bo program v vrtu – nekje bo letna kuhinja in bazen, drugje zgolj trata in babičina klop, ki se prenaša iz generacijo v generacijo. Takih pavšalnih odgovorov ne dajem rada, saj nikoli niso točni.

Načrtovanja ureditve se sicer lahko lotimo sami, kdaj pa se je po pomoč pametno obrniti k strokovnjakom?

Ko ne vemo, kaj bi. Ni nujno, da so problemi veliki, velikokrat je potreben nasvet pri majhnih ukrepih. Načeloma pa je pomoč strokovnjaka zares potrebna pri parcelah, ki so težko dostopne, na brežinah, pri vrtovih, v katere bo vključenih veliko programov, saj je pomembno, kako se bodo med seboj povezovali. Naslednji so objekti kulturne dediščine (to pač niso novogradnje), kjer tudi ni vseeno, kakšna bo okolica.

Katere so najpogostejše napake, ki jih opažate pri ureditvah okolice hiše? Najverjetneje se pokažejo šele ob vsakdanji uporabi ali celo po več letih (denimo preblizu hiše posajena drevesa, ki zastirajo dnevno svetlobo; premalo zasebnosti …).

Poleg tega, kar ste omenili, je pogosto tudi nepoznavanje rastlin in sajenje na napačne lege. Pa denimo izbira neštetih rastlinskih vrst, a le po nekaj primerkov vsake vrste, zaradi česar je vrt videti kot vrtnarija. Bolje je saditi manj rastlinskih vrst, vendar več primerkov posamezne vrste skupaj, v skupini, homogeno. Rastline naj se sadijo na rob trate, trata pa naj ostaja homogena združena ploskev. Velike okrasne trave sredi zelenice so bolj okraski kot karkoli drugega. Nasade je nato od trate smiselno ločevati z vrtno obrobo. Sama rada uporabljam ALU-robnike, ki naj imajo možnost spajanja drug na drugega in količenja v zemljo. Takšna rešitev poenostavi košnjo.
Ob hiši je pogosto tudi pas prodnikov, iz katerega večkrat poganja trava. To se zlahka reši, če podnje položimo črno folijo ali tanko plast betona. Vendar so vse te napake dokaj majhne in ne ogrožajo našega vrta in duševnega zdravja. Največja napaka je, da ljudje ne načrtujejo ne razmislijo vnaprej, kaj bi si želeli v vrtu in kako ga bodo uporabljali. Dobra priprava je polovica izvedbe.

Okolica hiše zahteva tudi vzdrževanje. Kakšno ureditev bi svetovali tistim, ki bi želeli imeti z njo čim manj dela, in kakšna zahteva največ vzdrževanja?

Vsak vrt bo lep, če se bo nekdo z njim ukvarjal. Tudi če bo zgolj trava in nič drugega, jo bo treba pokositi. Lahko si umislimo robotsko kosilnico in potem še tega dela ne bo. Vendar iskreno – zelenici pred hišo težko rečemo vrt, saj nima nobene vsebine. Več rastlin ne pomeni nujno več dela, pomembni sta izbira pravih vrst in sajenje na pravo lego. Vse pa potrebujejo enkrat na leto gnojenje in obrezovanje. Pomembna je tudi izbira kakovostnih materialov, s katerimi si lahko prihranimo marsikateri strošek in čas pri vzdrževanju okolice. Pomembno je, da naročnik realno premisli, koliko časa in energije bo posvetil svojemu vrtu, da mu bo vzdrževanje v veselje in ne v breme.

Katja Žnidar
Fotografije arhiv Sare Peternel

načrtovanje vrta, urejanje okolice

Sogovornica se je pred nedavnim lotila zasnove vrta z bazenom, ki je bil prav poseben izziv. Ker je za bivalni vrt ostal dokaj omejen ter hkrati ozek in dolg prostor, ga je bilo treba navidezno skrajšati in horizontalno členiti.

Prej velika in težko dostopna brežina je zdaj po načrtu krajinske arhitektke odprt nivojski vrt s tremi terasami. Vrt je tako postal bolj funkcionalen in se ne le vizualno, temveč tudi fizično precej povečal.

Nekoč ozek in senčen hodnik je zdaj prava pot dobrodošlice. Izbrane rastline so večinoma zimzelene, tako da je vhod lep v vseh letnih časih.

Kovačeva kobila je vedno bosa!

Eno pogostejših vprašanj, ki jih dobim od strank je, kako izgleda moj vrt. Ali navdušen vzdih, da je gotovo čaroben! In nato odgovor, ki razočara, da pač nimamo vrta. Ne pravega…imam pa podvodni vrtiček! Pred skoraj štirimi leti se je televizor iz naše dnevne sobe poslovil in nadomestil ga je 200l akvarij. V njem je prostor za moje rastlinice, ki so mi prav tako pomembne kot ribe. Spodaj prilagam par slik, kako se je akvarij spreminjal skozi čas. Za vse, ki vas zanima, kako izgleda moj vrt!

 

Tako da v mojem primeru kovačeva kobila ni povsem bosa, recimo, da nosi vsaj copatke!

Bog ne daj da bi crknil televizor!

Malo za šalo pa malo za res! Ste si konec aprila ogledali oddajo Ambieti!? Že lansko leto smo snemali nivojski vrt v Idriji, zdaj pa je prispevek končno tukaj! za vse, ki vam je ”crknil televizor” ali pa si vrt želite ogledati ponovno prilagam povezavo:

Upam, da bo tudi vam tako všeč kot je meni!

Nova številka revije Hausbau – nova predstavitev vrta!

Tokrat tega z bazenom! Menda so res še vedno zimski meseci, vendar sonce prav pridno sije in pomlad že trka na vrata! Če bi radi letos uživali na svojem vrtu je zima pravi čas za načrtovanje – pozimi premišljujemo in debatiramo, pomladi delamo, poleti pa uživamo.

 

Torej – hiter  skok v trgovino in čaka vas zanimivo branje!

 

Še eno leto je okoli…

 

Naj vam rojstvo malega Jezuščka ne prinese samo obilne večerje in dodatnih kilogramom, ampak predvsem mir, medsebojno zaupanje in ljubezen! Meni pa še kakšen lep projekt in vam nov vrt!

Sanacija majhnega atrija starejše mestne hiše v Škofji Loki

Tukaj ni nič bahavega, pa tudi nič cvetočega. Vendar moje delo ni zgolj ”sajenje rožic”, niti niso le rastline material, s katerim ustvarjam. Tlak je prav tako pomemben element kot drevesa in grmi. In kot povsod, je tudi pri tlaku pomembno, da se izbere takega, ki se primerno vključuje v kontekst, v katerega je/bo umeščen.

Tukaj je kontekst srednjeveška hiša na Mestnem trgu v Škofji Loki. Hiša je pod zaščito Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zato je bila izbira materiala, s katerim se bo atrij obnovil, zelo pomembna. Pomembna tudi meni osebno, saj je to moj dom, hiša, v kateri živim. Ko smo se s stanovalci (8 stanovanj) lotili še kako potrebne obnove, je bilo stanje atrija zares žalostno. Prostor je bil poln golobov, tla so bila vsa razkopana in preraščena z mahom. Ker so tukaj umeščene kleti, je bila obnova nujna.

Nisem risala nobenega projekta, niti 3d vizualizacij. Na roko sem naskicirala atrij in par variacij tlakovanja. Krožno varianto, zvezdasto in v kvadratnem rastru. Povsod pa smo se odločili za kombinacijo krtačenega betona in litih večjih prodnikov – mačjih glav. Zmagala je za izvedbo najbolj enostavna (in najcenejša), pa kljub temu zanimiva zasnova betonskih kvadratov, med seboj ločenih s pasovi mačjih glav. Ker je v planu še sanacija sten in požarnega zidu, se s tlakom nismo približali do roba zidu, vendar je ob pasu mačjih glav ostal ožji pas prodnikov. Ta se bo zlahka odstranil, da bodo stene dostopne, ko bo čas za nadaljno obnovo.

Spodaj je kronološki prikaz obnove:

 

Atrij pred začetkom obnove:

Nekdanji betonski tlak je popokal, iz kleti pa se je odstranilo polno odpadnega materiala.

 

Atrij med obnovo:

Dotrajan beton se je v celoti odstranil, zamenja se jaške in kanalizacijske cevi. Teren se na novo nasuje in utrdi. V armirani beton se ročno položi pasove mačjih glav.

Ker je hiša stara, stene niso pravokotne in tako je potrebno prilagajanje vzorca, da se vizualno čim lepše izide, hkrati pa se meteorni jašek ujame v pas mačjih glav. Obstoječ betonski obok, ki vodi do kleti se zooža, da se vizualno ujame z obokom v hodniku.

 

Atrij po zaključku obnove

Ob stene se nasuje droban rečni prodec, ki se bo ob nadaljni obnovi atrija zlahka odstranil in omogočil dostop do sten.

 

 

Članek o načrtovanju in izvedbi nivojskega vrta v reviji Hausbau

Tale vrt je pa že prava uspešnica! Zanj imam zares veliko zanimanja od strank, ki se soočajo z višinskimi izzivi v svoji okolici. Tokrat je celotna zgodba o preobrazbi brežine v družinski vrt predstavljena v novi številki revije Hausbau. Veliko slovenskih in tujih projektov, idej in nasvetov.  Zanimivo branje se vam obeta, kar skočite do najbližje trgovine 😉

Več slik tega, meni zares ljubega vrta pa si lahko pogledate tukaj.

 

 

 

 

 

ureditev okolice, lep vrt, načrtovanje vrta, urejen vrt, ureditev okolice hiše

Vrtne obrobe

Eno pogostejših vprašanj, ki mi jih na ogledih/svetovanjih stranke postavijo je, kako naj ločijo nasad od trate. Ali pa prodec od trave? Dva različna materiala na sploh – na kakšen način ju ločiti, da ne bosta lezla eden v drugega in da bo način ločevanja kljub vsemu estetsko zadovoljiv. Načinov ločevanja je seveda več. Ni vsak za vsak vrt in tudi ni vsak za vsako potrebo. Spodaj bom na kratko predstavila nekatere različne vrste robnikov ter prednosti in slabosti vsakega, kot jih vidim jaz.

 

PVC robnik

PVC robnikov je na tržišču veliko. Na splošno pa obstajata dve vrsti – tisti z možnostjo spajanja in  pritrjevanja v tla in tisti, ki te možnosti nimajo.

 

  1. PVC robnik s količenjem v tla

Kupite jih lahko pri vsakem prodajalcu betonskih tlakovcev, tudi v vrtnih centrih.  Obstajajo ravni in zaobljeni, za izdelavo krivin.

 načrtovanje vrta, urejanje okolice

 

+ plusi

* možnost ravnih obrob ali valujočih

*ugodna cena

*količenje v zemljo z žeblji

*neopazno spajanje enega dela robnika na drugega

* mehki, ni možnosti za poškodbe stopal

 

– minusi

*veliko število žebljev za količenje

*nizek robnik (cca 5-7cm)

*srednje vidni ko vdelani, cca 4mm širok profil

 

2. PVC robnik brez količenja

To so med 10-15cm visoki profili, kupi se jih v vrtnarskih centrih.

   

+ plusi

*ugodna cena

*mehki, ni možnosti za poškodbe stopal

 

– minusi

*Nimajo načina spajanja enega robnika na drugega, zato tudi ravne linije niso zares ravne, stiki med dvema kosoma robnika pa se zelo kmalu zamaknejo.

*Nimajo količenja v zemljo, zato se ob naravnem dihanju zemlje sčasoma izruvajo iz prvotne pozicije.

*precej vidni ko vdelani, cca 5mm širok profil

 

Betonski in kamnit robnik

detajl nasaditve  

+ plusi

*V nekatere ambiente se kamniti/betonski robniki zares lepo zlijejo. Pred časom smo delali en manjši vrt, kjer skozi vrt poteka pot iz lomljenega kamenja. Tam smo seveda izbrali robnik iz istovrstnega kamenja, saj bi bil katerikoli drug neprimeren.

 

– minusi

*Kamnite/betonske robnike se polaga v beton. To pomeni, da je pod vidnim delom robnika v zemlji betonski temelj, ki je zazlezen med 5-10cm na vsako stran robnika. Ravno ta temelj je največkrat razlogh, da trava rumeni ob betonskih robnikih, saj se spodaj beton segreva in z njim tudi zemljska gruda, trava pa se ob nezadostnem zalivanju in veliki pripeki hitreje začne sušiti.

*nezmožnost oblikovanja krivin

*zelo opazen kot ločnica med travo in nasadom, cca 5-10 cm širok profil

 

Lesena obroba

V to kategorijo spadajo leseni količji, brezovi hlodi, stari železniški pragovi (švelerji), hrastovi tramovi…

  

+ plusi

*rustikalen videz

*višinska členitev v vrtu (za zamejitev zelenjavnih gred ipd.)

– minusi

*sčasoma les začne gniti in razpadati

*odsluženi železniški pragovi v zemljo oddajajo strupe

 

ALU robnik

Alu robnikov je več vrst in prav to so robniki, ki jih sama največkrat uporabljam v svojih izvedbah. Sama največkrat uporabljam robnike Viaflex,  MT Cvek.  V ponudbi je sicer več robnikov  različnih velikosti in debelin za različne uporabe (ločevanje gredic, zamejitev vodnih motivov, robnik za višinske členitev v vrtu…).

     

Kotiček za počitek v vrtu

+ plusi

*odlični za moderne novogradnje ali klasične kmečke vrtove

*pravtično nevidni ob pravilni vgradnji (le 3mm profil)

*za izdelavo ravnih ali zaobljenih ločnic

*količenje v zemljo s posebnimi klini

*extrude profil za dodatno zadrževanje v zemlji

*neopazno spajanje enega dela profila na drugega

*zaobljen vrhnji del robnika

 

– minusi

*srednji do višji cenovni razred

 

Robniki iz Corton jekla

Debelejši robniki (cca 1cm) iz corton jekla, ki ima značilno rdeče rjasto barvo. Uporabni za izdelavo višinskih razlik v vrtu, korit, posebnih motiviv…

   

+ plusi

*zelo markantni in zanimivi, vsestransko uporabni za izdelavo raznolikih vrtnih motivov

*odlični za višinske členitve v vrtu stopnice, korita…

 

– minusi

*višji cenovni razred

*rdeča patina se pokaže v obdobju enega leta

 

Kovinski robnik

Zelo podobna zgodba kot PVC robniki le da je tokrat kovina. Obstajajo taki, ki se lahko količiji v tla in taki ki se zgolj zakopljejo v zemljo. Kolikor vem, pa nimajo nobeni možnosti spajanja enega kosa robnika na drugega.

  1. Kovinski robnik s količenjem v tla

   

+ plusi

*dokaj neopazni ko so vgrajeni

*odlični za izdelava ravnih linij

*količenje v tla z žeblji

*zaobljen vrhnji del robnika

 

– minusi

*brez možnosti izdelovanja krivin

*Nimajo primernega načina spojevanja enega z drugim, zaradi česar lahko pride do zamika dveh delov robnikov. Ti robovi so zelo ostri in hitro lahko pride do poškodb stopal.

 

     2. Kovinski robnik brez količenja v tla

  

+ plusi

*dokaj neopazni ko so vgrajeni

*odlični za izdelava ravnih linij

*zaobljen vrhnji del robnika

 

– minusi

*krivine se težko oblikujejo, navadno niso v lepih linijah

*Brez pritrjevanja možnosti količenja v zemljo, se zgolj zakopljejo v jarek in zasujejo,  zaradi naravnega dihanja zemlje pa hitro pokukajo ven, razen če jih betoniramo.

*Nimajo primernega načina spojevanja enega z drugim, zaradi česar lahko pride do zamika dveh delov robnikov. Ti robovi so zelo ostri in hitro lahko pride do poškodb stopal.

 

 

Moje mnenje – kot sem omenila v svojih izvedbah najraje uporabljam Alu robnike Viaflex, saj se odlično obnesejo tako pri ravnih, kot tudi zavitih linijah. Začeten strošek je zares višji od PVC ali kovinskih robnikov, vendar so tudi plusi toliko višji in stranke zadovoljne. So enostavni za montažo, praktično nevidni, ko so umeščeni v vrt. Zgoraj opisani kovinski robniki so cenejša različica le teh, vendar se jih sama zares nikoli ne poslužujem, razen če so vbetonirani ob tlak, da ni možnosti, da bi skočili ven in porezali hitro bežeče otroške nožice. Tudi PVC robniki so uporabni, vendar obvezno tisti s količenjem! Robniki brez količenja so…preprosto ne. Pa ne samo PVC – kakršnikoli. Robniki zame morajo imeti način spajanja eden z drugim in primeren način količenja v zemljo. Kot za vse stvari enako velja tudi za vrtne robnike – ne kupujete jih samo za danes, vendar za celo življenje.

Snemanje oddaje TV Ambienti

Poznate oddajo TV Ambienti?

Oddaja, ki predstavlja raznolike slovenske ambiente, v katerih živmo. Moderne vile, prenovljene kmečke hiše, vrtove take in drugačne. Tokrat so me poklicali z željo, da bi posneli tudi enega mojih vrtov. Ne bom nič zanikala – bila sem vesela in ponosna!  Snemali smo vrt z imenom En vrt, tri terase – vrt, ki je zanimiv predvsem zaradi višinskih členitev, ki so izravnale nekoč strmo pobočje.

 

Prispevek bo na televiziji enkrat jeseni, do takrat pa spodaj nekaj utrinkov iz snemanja.

 

 

Kmalu nov vrt na spletni stani!

SNEAK PEAK!!

Kmalu na spletno stran prihaja nov vrt, ki mi je zares ljub. Tako vrt, kot družina, ki prebiva tukaj. Z načrtovanjem smo začeli že leta 2015, zdaj pa se tudi izvedba počasi bliža koncu. Ni še povsem dokončano, prav veliko pa mu tudi ne manjka več!

Spodaj par slikic za pokušino, zelo bo lepo! No, pa saj je že!

Vesela!